Ali bi lahko brez boja sprejeli 2. mesto na turnirju?
"As long as I have a chip and a chair, I'm still alive in this event" - za tega igralca to ne velja!
Domala vsak pokeraš si pred začetkom turnirju ponovi slavno krilatico Phila Hellmutha: “I can dodge bullets baby“, a se v trenutku, ko se znajdemo na robu izpada bolj pogosto spomnimo legendarnih (tolažilnih) besed, ki jih je davnega leta 1982 izrekel Jack “Treetop” Straus: “As long as I have a chip and a chair, I’m still alive in this event” (op.p. dokler imam mesto za mizo in vsaj 1 žeton, ostajam v igri za zmago).
Kot vse kaže pa vsaj 1 pokeraš na turnirju Potomac Winter Poker Open ni bil takega mnenja.
Veliki finale tega turnirja, ki je za mize privabil 275 tekmovalcev, je namreč pustil vse prej kot prijeten okus v ustih vsem ljubiteljem turnirske igre. V trenutku, ko je bil na sporedu heads-up obračun, ki bi odločil zmagovalca in prejemnika nagrade v višini 22.298$, se je namreč izzivalec William Pinkerton brez prave obrazložitve odločil, da se odpove sodelovanje v dvoboju z Jacobom Mitichem in mu brez boja prepusti titulo, naslov prvaka in največji kos pogače.
Po pričakovanjih je Pinkertonova poteza dvignila kar nekaj prahu med pokeraši, saj je predaja v tako ključnem delu turnirja, še posebej brez obrazložitve ali tehtnega razloga, praktično nesmiselna, predvsem pa v nasprotju z duhom turnirskih bojev, kar se je kmalu potem, ko je ta vest ugledala luč sveta potrdilo tudi na socialnih omrežjih:
Medtem, ko seveda ni manjkalo tistih, ki so Američana obtožili nešportnega vedenja, pa se je k sreči našlo tudi nekaj članov poker skupnosti, ki so Pinkertona vzeli v bran.
Res je namreč, da Williamu v finalu nič ni šlo po načrtih in da je v heads-up del turnirja prinesel kar 6-krat manjši kup žetonov kot Jacob Mitich. Kljub temu, pa bi Pinkerton lahko vsaj poskušal skleniti dogovor, po katerem bi v žep pospravil več kot zagotovljenih 13.582$. Če gre verjeti nekaterim prisotnim, naj bi Američan želel čim prej zapustiti igralnico, kar bi lahko pripomoglo k temu, da se je odpovedal finalnim bojem, vendar pa bi verjetno lahko premogel še kakšno minuto za bodisi “all-in” na slepo ali pa kot že omenjeno, za poskus sklenitve dogovora s kasnejšim prvakom.
Kakorkoli že William Pinkerton je vsekakor poskrbel za enega bolj čudnih razpletov turnirjev v letošnjem letu, pa smo šele dodobra zakorakali v mesec februar!
Ali bi vi v njegovi koži lahko kar odkorakali od mize, ali pa bi vseeno poskušali iztržiti vsaj boljši izplen, če že ne bi poskusili skozi praktično “freeroll” pripraviti presenečenje in se prebiti do skupne zmage?
